Analize žlindre

S kratkim sprehodom skozi teorijo in prakso bomo dokazali, da so stari bohinjski talivci obvladovali postopek taljenja z dodatki silicija v vsip peči.

Tališče žlindre je odvisno od oksidov, ki jo sestavljajo. Najnižje tališče (1150 °C) dosegajo t.i. fayalitne žlindre, ki imajo razmerje glavnih komponent železovega oksida in silicijevega oksida 2,4 (%FeO / %SiO2 = 2,4). 

Norveški raziskovalec Arne Espelund dokazuje, da njihove stare žlindre dosegajo fayalitni faktor v razponu 2,2 do 2,4.

Kako se to kaže pri preizkusih taljenja je vidno iz fotografij (desno).  

 

Zgornja je poizkus z leta 2001 z dodatkom Si (kremenčevega peska) v vsip peči (20 % na težo rude). 

 

Spodnja je iz leta 2016, ko smo dodajali zgolj železov prah z malim dodatkom Si. Iz peči so iztekali zgolj »žganci«. Uporabljali smo enako rudo in dosegli enako temperaturo talilne peči.

 

Kaj se je dogajalo potem, pri kovanju? Del volka iz leta 2016 smo poizkušali kovati. Kovanje je bilo nekvalitetno. Žlindra v ognjišču ni odtekala od volka in se je lepila na odkovek. Pravo nasprotje kot pri kovanju volka iz leta 2001.  

 

Primerjajmo kemično analizo žlindre, ki smo jo dosegli pri preizkusu leta 2001 z analizami stare žlindre Ajdovskega gradca in Dunaja pri Jereki.  

 
ŽLINDRA Fe Fe2O3 FeO SiO2 Al2O3 CaO MgO MnO
Ajd.gradec
51,8
8,72
59,69
21,68
5,51
3,97
1,06
0,34
Dunaj pri Jereki
48,9
10,72
53,26
24,25
3,81
2,89
1,14
0,96
poizkus 2001
49,0
5,51
57,94
24,80
6,99
3,06
0,81
0,07

 

Iz tabele se vidi enakost pri vseh oksidih in razmerje glavnih komponent 2,4. Dosegli smo mojstrstvo stalih talivcev.

 

žlindra

Iztekajoča žlindra iz peči, poizkus 2001

žlindra

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Žlindra v obliki "žgancev", poizkus 2016

Pogledati moramo še tabelo analiz, ki so jih napravili raziskovalci pred menoj, ki vključuje tudi druga nahajališča in nam še drugače osvetli mojstrstvo starih talivcev.

LOKACIJA
 analiza Fe(tot) FeO Fe2O3 SiO2 Al2O3 CaO MgO Mn2O3 P2O3
Ajd.grad Morlot
53,30
69,10
20,31
6,40
3,00
Ajd.grad Rjazancev
53,17
64,77
4,04
22,02
3,45
3,29
0,90
0,45
0,46
Ajd.grad Rjazancev
49,82
59,10
5,55
24,88
4,18
4,05
1,13
0,36
0,50
Ajd.grad Rjazancev
48,02
45,78
16,59
19,52
8,00
5,53
1,17
0,21
0,64
Ajd.grad povp.
51,08
59,69
8,72
21,68
5,51
3,97
1,06
0,34
0,53
   
Dunaj J.  
55,47
59,90
12,74
19,39
1,28
3,10
1,15
1,14
0,34
Dunaj J.  
42,32
46,32
8,69
28,66
6,33
2,68
1,12
0,77
0,32
Dunaj J. povp.
48,90
53,26
10,72
24,25
3,81
2,89
1,14
0,96
0,22
   
Studor Rjazancev
68,98
74,17
16,20
3,00
2,69
2,24
1,02
0,40
0,36
Studor Rjazancev
58,80
52,66
25,55
5,35
2,10
9,63
1,77
0,18
0,41
Studor Rjazancev
44,59
53,53
4,26
26,58
6,65
4,14
0,96
2,18
0,73
Studor Rjazancev
46,58
56,61
4,07
29,06
5,43
1,62
0,64
1,21
0,41
Studor povp.
54,00
59,24
12,52
16,00
4,22
4,15
1,09
1,00
0,47
   
Mošenac  
69,84
77,50
13,72
2,03
2,31
1,46
0,64
0,57
0,38
Mošenac Rjazancev
70,47
82,30
9,29
2,34
1,80
1,00
0,40
1,71
0,34
Mošenac  
69,47
77,54
13,15
2,58
2,08
2,13
0,64
0,75
0,40
Mošenac povp.
70,00
79,10
12,05
2,31
2,06
1,53
0,56
1,31
0,37

V analizah , ki sta jih v svojih delih prikazala T. Jarc in J. Meterc, so dejanski avtorji Sprung, Šmid in Rjazancev.

 

V tabelah moramo biti pozorni na FeO in SiO2 in izračunati količnik. Vse analize iz Ajdovskega gradca ustrezajo fayalitni sestavi, pri Dunaju je idealno. Studor kaže dve srednjeveški žlindri. Mošenac to srednjeveško znanje dokazuje - je slabo, z izredno slabim izkoristkom. V žlindri je toliko železa, kot ga je v rudi.

Iz predstavljenega gradiva je razvidno, da so bili stari talivci na Ajdovskem gradcu in Dunaju pri Jereki in tudi v Studoru mojstri in na nivoju svojega časa v takratni železnodobni Evropi.

Prvi raziskovalec Ajdovskega gradca A. v. Morlot, raziskoval ga je leta 1849, je imel pomočnika Franca Sprunga, upravitelja Fužine na Bistrici, kasnejšega prof. železarstva na Visoki šoli v Leobnu. Natanko je opisal žlindro, vizuelno in kemično. Največ žlindre je našel na takratni deponiji (haldi) z nekaterimi drugimi metalurškimi dokazi, kot so : zažlindran ostanek talilne peči s premerom 60 cm in tudi ostanke dodatka za vsip peči. Enako sem našel skupno s kolegoma Vebrom in Bizjakom na Dunaju pri Jereki leta 2002. Tudi tam je halda žlindre !

 

Sorodne teme :