Sijaj železa
Bohinj, Slovenija
![]() |
![]() |
Analize žlindre
S kratkim sprehodom skozi teorijo in prakso bomo dokazali, da so stari bohinjski talivci obvladovali postopek taljenja z dodatki silicija v vsip peči.
Tališče žlindre je odvisno od oksidov, ki jo sestavljajo. Najnižje tališče (1150 °C) dosegajo t.i. fayalitne žlindre, ki imajo razmerje glavnih komponent železovega oksida in silicijevega oksida 2,4 (%FeO / %SiO2 = 2,4).
Norveški raziskovalec Arne Espelund dokazuje, da njihove stare žlindre dosegajo fayalitni faktor v razponu 2,2 do 2,4.Kako se to kaže pri preizkusih taljenja je vidno iz fotografij (desno).
Zgornja je poizkus z leta 2001 z dodatkom Si (kremenčevega peska) v vsip peči (20 % na težo rude).
Spodnja je iz leta 2016, ko smo dodajali zgolj železov prah z malim dodatkom Si. Iz peči so iztekali zgolj »žganci«. Uporabljali smo enako rudo in dosegli enako temperaturo talilne peči.
Kaj se je dogajalo potem, pri kovanju? Del volka iz leta 2016 smo poizkušali kovati. Kovanje je bilo nekvalitetno. Žlindra v ognjišču ni odtekala od volka in se je lepila na odkovek. Pravo nasprotje kot pri kovanju volka iz leta 2001.
Primerjajmo kemično analizo žlindre, ki smo jo dosegli pri preizkusu leta 2001 z analizami stare žlindre Ajdovskega gradca in Dunaja pri Jereki.
ŽLINDRA | Fe | Fe2O3 | FeO | SiO2 | Al2O3 | CaO | MgO | MnO |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ajd.gradec |
51,8 |
8,72 |
59,69 |
21,68 |
5,51 |
3,97 |
1,06 |
0,34 |
Dunaj pri Jereki |
48,9 |
10,72 |
53,26 |
24,25 |
3,81 |
2,89 |
1,14 |
0,96 |
poizkus 2001 |
49,0 |
5,51 |
57,94 |
24,80 |
6,99 |
3,06 |
0,81 |
0,07 |
Iz tabele se vidi enakost pri vseh oksidih in razmerje glavnih komponent 2,4. Dosegli smo mojstrstvo stalih talivcev.
Iztekajoča žlindra iz peči, poizkus 2001
Žlindra v obliki "žgancev", poizkus 2016
Pogledati moramo še tabelo analiz, ki so jih napravili raziskovalci pred menoj, ki vključuje tudi druga nahajališča in nam še drugače osvetli mojstrstvo starih talivcev.
LOKACIJA |
analiza | Fe(tot) | FeO | Fe2O3 | SiO2 | Al2O3 | CaO | MgO | Mn2O3 | P2O3 |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ajd.grad | Morlot | 53,30 |
69,10 |
20,31 |
6,40 |
3,00 |
||||
Ajd.grad | Rjazancev | 53,17 |
64,77 |
4,04 |
22,02 |
3,45 |
3,29 |
0,90 |
0,45 |
0,46 |
Ajd.grad | Rjazancev | 49,82 |
59,10 |
5,55 |
24,88 |
4,18 |
4,05 |
1,13 |
0,36 |
0,50 |
Ajd.grad | Rjazancev | 48,02 |
45,78 |
16,59 |
19,52 |
8,00 |
5,53 |
1,17 |
0,21 |
0,64 |
Ajd.grad | povp. | 51,08 |
59,69 |
8,72 |
21,68 |
5,51 |
3,97 |
1,06 |
0,34 |
0,53 |
Dunaj J. | 55,47 |
59,90 |
12,74 |
19,39 |
1,28 |
3,10 |
1,15 |
1,14 |
0,34 |
|
Dunaj J. | 42,32 |
46,32 |
8,69 |
28,66 |
6,33 |
2,68 |
1,12 |
0,77 |
0,32 |
|
Dunaj J. | povp. | 48,90 |
53,26 |
10,72 |
24,25 |
3,81 |
2,89 |
1,14 |
0,96 |
0,22 |
Studor | Rjazancev | 68,98 |
74,17 |
16,20 |
3,00 |
2,69 |
2,24 |
1,02 |
0,40 |
0,36 |
Studor | Rjazancev | 58,80 |
52,66 |
25,55 |
5,35 |
2,10 |
9,63 |
1,77 |
0,18 |
0,41 |
Studor | Rjazancev | 44,59 |
53,53 |
4,26 |
26,58 |
6,65 |
4,14 |
0,96 |
2,18 |
0,73 |
Studor | Rjazancev | 46,58 |
56,61 |
4,07 |
29,06 |
5,43 |
1,62 |
0,64 |
1,21 |
0,41 |
Studor | povp. | 54,00 |
59,24 |
12,52 |
16,00 |
4,22 |
4,15 |
1,09 |
1,00 |
0,47 |
Mošenac | 69,84 |
77,50 |
13,72 |
2,03 |
2,31 |
1,46 |
0,64 |
0,57 |
0,38 |
|
Mošenac | Rjazancev | 70,47 |
82,30 |
9,29 |
2,34 |
1,80 |
1,00 |
0,40 |
1,71 |
0,34 |
Mošenac | 69,47 |
77,54 |
13,15 |
2,58 |
2,08 |
2,13 |
0,64 |
0,75 |
0,40 |
|
Mošenac | povp. | 70,00 |
79,10 |
12,05 |
2,31 |
2,06 |
1,53 |
0,56 |
1,31 |
0,37 |
V analizah , ki sta jih v svojih delih prikazala T. Jarc in J. Meterc, so dejanski avtorji Sprung, Šmid in Rjazancev.
V tabelah moramo biti pozorni na FeO in SiO2 in izračunati količnik. Vse analize iz Ajdovskega gradca ustrezajo fayalitni sestavi, pri Dunaju je idealno. Studor kaže dve srednjeveški žlindri. Mošenac to srednjeveško znanje dokazuje - je slabo, z izredno slabim izkoristkom. V žlindri je toliko železa, kot ga je v rudi.
Iz predstavljenega gradiva je razvidno, da so bili stari talivci na Ajdovskem gradcu in Dunaju pri Jereki in tudi v Studoru mojstri in na nivoju svojega časa v takratni železnodobni Evropi.
Prvi raziskovalec Ajdovskega gradca A. v. Morlot, raziskoval ga je leta 1849, je imel pomočnika Franca Sprunga, upravitelja Fužine na Bistrici, kasnejšega prof. železarstva na Visoki šoli v Leobnu. Natanko je opisal žlindro, vizuelno in kemično. Največ žlindre je našel na takratni deponiji (haldi) z nekaterimi drugimi metalurškimi dokazi, kot so : zažlindran ostanek talilne peči s premerom 60 cm in tudi ostanke dodatka za vsip peči. Enako sem našel skupno s kolegoma Vebrom in Bizjakom na Dunaju pri Jereki leta 2002. Tudi tam je halda žlindre !
Sorodne teme :
- Analize železa v volkih ....preberi več
- Poizkusi taljenja .....preberi več