Pozabljeno bohinjsko zlato, november 2002

Odzivi na knjigo

Odzive na knjigo lahko razdelimo na odzive v času nastajanja  knjige in na odzive po izidu knjige. V času nastajanja knjige je bilo vsaj 50 ljudi seznanjenih z avtorjevo namero raziskovanja kot posamezniki ali kot predstavniki določenih institucij. Vsem je avtor hvaležen za pomoč pri pridobivanju virov, informacij, pregledu lokacij taljenja, pri iskanju rude, pomoč pri izdelavi opreme in preizkusih taljenja. S tem so dajali tudi veliko moralno podporo osebnemu projektu avtorja. Vsi so zabeleženi na 4. strani monografije.

Ponovno pa moramo izpostaviti tehničnega urednika Blaža Prapotnika, ki ga je vsebina knjige prevzela in je zato tudi oblikovno tako uspela. Imel je težko delo, da je iz dostavljenega materiala, predvsem iz slikovnega gradiva, ki ga je avtor pridobil sam, tudi sam fotografiral na terenu, ustvaril vrhunski izdelek.

Iz številnih pohval po izidu knjige je potrebno prikazati navdušenje britanskega arheologa, enega vodilnih raziskovalcev najzgodnejšega železarstva v Evropi in tudi začetnika tovrstne eksperimentalne arheologije. To je Peter Crew iz Snowdonia National Park Study Centre v Walesu. V tem centru se srečujejo mnogi evropski arheologi, kje izdajajo tudi publikacije na temo  Early Ironworking in Europe, arhaeology and experiment.

Avtor je do take avtoritete prišel preko Janeza Bizjaka, takratnega direktorja Triglavskega narodnega parka, ki je tudi sam raziskovalec in avtor publikacij.

Peter Crew se je seznanil z vsebino monografije kot recenzent angleškega prevoda povzetka knjige. Ko je knjigo končno dobil, je bil navdušen. V svojem sporočilu je zapisal : "Very many thanks for the copy of your magnificant book. I am very pleased to have this work. The illustrations are excelent. I especialy like the reconstrukcion drawing on page 26."

V knjigi so ga presenetile mnoge stvari, kot so rudne jame, dnevni kopi iz  Pokljuke, originalen in odlično izveden poskus taljena. Na strani 102, je odkril sebe in svojo peč in še dva švedska arheologa, ki ste se več let "učila" taljenja v njihovem centru. Tega avtor ni vedel.

Pri dopisovanju med avtorjem in britanskim arheologom je sledilo še večje presenečenje, ki odpira širok pogled na železnodobno Evropo. Peter Crew je želel fotografije volka, ki ga je avtor sam načel na lokaciji Dunaj pri Jereki ( DUN, keltsko UTRDBA, po naše GRADIŠČE). Njegov komentar je bil naslednji :"The bloom is most interesting, shows wery clear where the bloom has been held in big tongs for the final shaping. We have examples like this, but not so clear."

To pa je neverjeten podatek in izredno naključje. Volk, ki je od železne dobe čakal najditelja, je našel svojo podobo, »bratrance« na britanskih otokih. To je dokaz, da je bila takrat od Alp pa do Walesa uporabljana enaka tehnologija.

Avtor je poslal svojo monografijo takoj po tiskanju venetologu, patru Ivanu Tomažiču, sedaj tudi že pokojnemu, v glavno mesto Avstrije Wien. Temu mestu Slovenci, še prej pa Korošci iz Korotana rečemo po "svoveje" Dunaj. Že 10. novembra sem dobil prijazno pismo. V njem je Tomažič zapisal : "Z veseljem sem prejel vašo knjigo. Je odličen in dragocen doprinos ne samo bohinjski zgodovini temveč tudi k raziskovanju slovenske etnogeneze...". Maja naslednje leto je Tomažič avtorju poslal svojo novo knjigo z naslovom Slovenske korenine. V njej je predstavil deset tez o slovenski etnogenezi, soočil razna mnenja o tem ter postavil pet konkretnih vprašanj slovenskim zgodovinarjem in dva konkretna vprašanja arheologom. Za časa življenja ni dobil nobenega odgovora.

V zaključku knjige je tudi avtor sebi in drugim postavil mnenje, da zgodovina, vpeta med Jadran in Alpe še zdaleč ni dokončno raziskana. To je argumentiral tudi s svojimi najdbami. Najboljši dokaz za to pa je Dunaj pri Jereki, ki beleži kontinuiteto od železne dobe do zgodnjega srednjega veka, ko takrat tam, v vasi Češnjica, žive že staroslovenski kosezi. Lokacija nosi ledinsko ime Dunaj (DUN) in znotraj tega gradišča ima še ledinsko ime Na kovačnici, kjer se je dogajala starodavna metalurgija. Tam je raziskoval tudi pokojni arheolog in akademik dr. Stane Gabrovec.

. avtor