Taljenje

V treh urah smo ogreli peč do temp. 1100 °C. V fazi taljenja, ki je trajala 5 ur, smo vsakih 20 min vsipali oglje in rudo in večkrat prebili žlindro. Ko smo ocenili, da je peč polna, smo odstranili njen zgornji del. Tekoče žlindre na volku nismo mogli odstraniti. Temperatura je hitro padala. Volka nismo uspeli dvigniti. Klešče, ki smo jih potisnili v volka, so tam tudi ostale. Naslednji dan smo odstranili šamotno opeko in »kosmatega« volka, obdanega z žlindro, obtolkli s kladivom. Pokazala se je gladka površina z ostanki oglja. Volk je sedaj tehtal 5 kg.

Kovanje eksponati-taljenje-železa

Pred kovanjem je treba volka očistiti žlindre in zgostiti železo v njem. Starodavni talivci so to izvajali že v peči  in tudi  izven nje. Kako naj bi potekalo, ni povsem znano, verjetno na več načinov.

Naše čiščenje je potekalo na ohlajenem volku in nato v ognjišču, v katerega smo dali le manjši kos volka. Ko se je volk v ognjišču pregrel do belega žara, je iz njega začela teči žlindra. Pokazalo se je razbeljeno železo v obliki dendritov. Metalurg ve, da ga je treba kovaško zavariti z nekaj udarci. To je le približek tistega, kar so počeli stari talivci. Je pa izziv za naprej.

Sledilo je še kovanje v  palico in kovanje v  izdelek. Del volka, dva surovca, nož in žebelj smo ohranili kot eksponate, skupaj s primerki žlindre in rude, ki ponazarjajo celotno tehnološko pot pridobivanja železa na starodaven direkten način.