Stare poti

Oglej je bil izhodiščna točka, ki je povezovala Italijo tudi z vzhodnoalpskim prostorom. Ena od poti je potekala skoraj na ravni liniji med Oglejem in Celovcem. Bohinj je skoraj na sredini te poti. Antične ceste so se uporabljale naprej v srednjem veku in še v novem veku.

Vstopi v Bohinj so potekali preko Spodnjih Bohinjskih gora. Najvažnejša prelaza sta bila pot čez Suho s spustom v Bukovsko dolino, mimo Bohinjskega jezera v smeri Stare Fužine. Glavna in verjetno najstarejša pot je šla  čez Bačo in se spustila na Nemški Rovt, od tam pa v vznožje Ajdovskega gradca. Kasneje je pot šla čez Ravne in do fužine Bistrica.

Pot iz Bohinja v smeri proti Bledu se je iz bistriške doline  dvignila proti Jereki, Koprivniku, Gorjušam ter se pod Galetovcem čez Planino za Jamo spustila na Bohinjsko Belo in proti Bledu. Po dolini Save, sedanja Soteska, se je pot odprla šele v novem veku, »skoz Štenge«.

Prava dragocenost so dober meter široke in s kamni obložene poti  v okolici železarskih gradišč.

Ajdovsko pot čez Bačo, spust v Bistriško dolino in dvig na gorjuško planoto pod Galetovec prikazujemo z GPS posnetkom in slikami v treh delih:

starepoti

Rudarska pot "skoz Babno goro"